SLOVENSKA KULTURA LETOS PRAZNUJE CANKARJEVO LETO
18.2.2018
Na predvečer praznika slovenske kulture je v Kulturnem domu na Polzeli potekala osrednja proslava Občine Polzela. Tokratni gostje in nastopajoči so kulturno, glasbeno in tudi
družbenokritično obarvali večer.

Slavnostni govornik je bil župan Jože Kužnik. Pozdravil je vse zbrane in dejal, da s svojo navzočnostjo vsakdo izraža poklon slovenski kulturi v najširšem smislu besede in vsem njenim odtenkom. Dejal je tudi: »Še posebej se poklanjamo slovenski besedi – pisani in govorjeni – in vsem, ki jo v vseh obdobjih in vseh situacijah negujejo ter širijo, ki zanjo skrbijo, ki v njej pripovedujejo in se zanjo odločno postavijo.« Izrazil je tudi hvaležnost vsem, ki so slovensko besedo ohranili živo. Povedal je, da slovenska kultura letos praznuje Cankarjevo leto. Ivan Cankar je bil med drugim tudi vizionar, saj so njegove misli in besede žive in aktualne tudi danes. Po Prešernu je prvi spet pokazal, da se narod ne meri po številu in gospodarski moči, pač pa po velikosti svojega duha. Narodu je nastavljal ogledalo, da vidi sam sebe, in zagovarjal, da je tudi prijateljem treba povedati resnico v obraz. Zavzemal se je za šibke in na  rob potisnjene ljudi. V njegovih delih se prepletajo tri, zanj največje reči: mati, domovina in bog. Župan je svoj govor sklenil z odločnimi Cankarjevimi besedami: »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, ampak bogastvo bogatega.«

Vlogo gosta večera je letos prevzel slovenski filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Nastopil je z dvema recitacijama  in izrazil nekaj svojih misli v pogovoru z moderatorko večera Valentino Toman Čremožnik. Med drugim je povedal, da ga je filmska vloga Prešerna precej zaznamovala in da je počaščen, da ga je odigral in spoznal bolj človeške plati našega pesniškega velikana. Pravi, da je ponosen na slovenski jezik. Po njegovem mnenju se Cankarja ne da prevesti v noben tuj jezik, kajti te miline in poetičnosti v jeziku drugi jeziki nimajo; Cankar je naš jezik in kulturo povzdignil do neba. Kritično se je opredelil do predloga, da so slovenske univerze kot predavalni jezik hotele uveljaviti angleščino. Meni, da je to »nacionalna izdaja par excellence« in da smo zadnja leta priče, kako poskuša politika demontirati nacionalno kulturo. Nareki za to prihajajo od zunaj. Gre za to, da želijo uničiti evropske narode in kulture zato, da ljudem laže vladajo. Potem imamo »pobebavljeno« množico, ki je zmešana, ki ne ve, od kod je, ostane brez identitete. Pravi tudi: »To je tudi največje zlo, ki ga novi oblastniki vidijo pri meni in me zato odstranjujejo.« Pravi, da se zdita Prešeren in Cankar današnji mladini najbrž »težka«. Mladina danes odrašča ob tablicah in telefonih, mladostniki so nesocialni, sam pa izhaja iz revne družine – televizor so kupili šele pri njegovih dvajsetih letih. Kljub temu pa ne bi svojega otroštva nikoli zamenjal s tem, ki ga imajo današnji otroci. Pravi, da ti živijo v zelo krutem svetu in so največje žrtve tega sveta. Z otroki se danes ravna tako, kot da so tržno blago. Nerad se druži in pojavlja na družabnih prireditvah, še posebej v metropoli. Raje se umakne v naravo.

Za vrhunec dogodka je sledila podelitev Prešernovega cekina za dolgoletno delo na področju kulture v Občini Polzela. Prejemnik letošnje nagrade je starosta zborovskega in ljudskega petja v Šaleški in Savinjski dolini Julij Pačnik. Bil je zborovodja Dijaškega okteta, Vojaškega pevskega zbora, Mladinskega pevskega zbora iz Šoštanja, Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja, Šaleškega okteta, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Šoštanja, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Velenja, Mešanega okteta Velenje, Ljudskih pevcev iz Andraža, Andraškega okteta, cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Andraža in otroškega cerkvenega pevskega zbora, prav tako iz Andraža. Ustanovil je sedem vokalnih zasedb. Njegovo udejstvovanje sega tudi na organizacijsko področje, saj je bil pri vseh zasedbah, ki jih je vodil, tudi organizacijski vodja. Bil je mentor mnogim zborovodjem in organistom, ki  danes uspešno delujejo. Z zbori je gostoval tudi zunaj meja naše domovine in v goste povabil zbore iz zamejstva, nazadnje leta 2014, ko je v Andražu nad Polzelo gostil zbor iz Železne Kaple na Koroškem. Še vedno je aktiven kot umetniški vodja Andraškega okteta.
Za vse to in še mnogo več si Julij Pačnik zasluži globok poklon.

Kulturni program sta sooblikovala Moški pevski zbor Polzela pod vodstvom Mije Novak, ki letos praznuje 65 let delovanja ter zelo nadarjena glasbena družina Štih. Prireditev je povezovala in barvala s citati ter poezijo slovenskih »dveh velikih « Valentina Toman Čremožnik.


Bina Plaznik